V ponedeljek, 14.8.2018 smo se odpravili v Trento na grebensko prečenje s Srebrnjaka, Ribežnov na Trentarski Pelc. Tura zahteva od planinca kar dobro mero občutka za orientacijo, pa seveda kondicijo. Občasni možici so ti v pomoč, tukaj je brezpotje, zato ni običajnih planinskih markacij.
Začetek poti iz doline ob Soči te vodi dobro uro po mulatjeri, ki je še iz časov, ko je bila tukaj Italija. Vsaka čast takratnim gradbincem, da je po tolikih letih še zdaj možna vožnja po njej s kakšnim terencem. Ob tem je potrebno vsekakor omeniti samotarja Lojzeta, ki živi ob tej cesti in skrbi zanjo, kar je lahko kakšnim sodobnim družbam za vzor.
Ko po 20. serpentini zapustimo udobno hojo, se pa začne druga pesem. Po travnatih strminah do Srebrnjaka moraš biti stalno pozoren kje najti najlažjo varianto za napredovanje proti vrhu. Med travami te pozdravljajo planike kot spodbuda za dodatno moč, res jih je užitek pogledat v takšni lepoti. Po 4 urah smo končno na vrhu Srebrnjaka. Vrhove v vsej okolici zakrivajo megle tako, da pravega razgleda žal nismo imeli. Ob pogled na našo smer na greben proti Ribežnom in naprej do Trentarskega Pelca se kar malo zamisliš, kako bo to izgledalo. Kljub temu z nekaj težavami prilezemo čez dve uri na vrh Trentskega Pelca. Občutki so enkratni ko pogledaš nazaj na prehojeni greben. Pol se pa vprašaš, kdaj bom ponovno stal tu gori, pa nimaš konkretnega odgovora. Verjetno ne, ker v kolikor se bom še podal v te kraje, je tukaj okoli še toliko neosvojenih vrhov, ki čakajo na moj obisk.
Sestop s Trentskega Pelca je po eni strmi grapi, ko imaš občutek, da greš kar v neko luknjo. Čez eno uro smo pri lovski koči, kjer je končno čas za počitek in malico.
Na povratku do mulatjere je Francijev GPS kazal eno bližnjico po stezi, katero smo kar hitro izgubili, potem pa na srečo našega občutka končno prispeli do 19. serpentine, kjee je ob njej korito s tekočo vodo. Po osvežitvi pa zadovoljni odkorakamo do avta v dolini, ki smo ga zapustili pred 10. urami.
Pivo v Bovcu je dodatna nagrada ob čudovitih občutkih za ves trud prehojene poti.
Janez