Mi je rekla Vanja naj izlijem srce na papir… OK ne bom ga glih izlivala, ker roko na srce, ko samo in zgolj 2x pretečeš 21km veš, da si ne zasluži enih ljubezenskih izpovedi.
Ja nč… men je bilo top! Sprva je sicer kazal, da bi se znal dež ulit, pihalo je… malo pred štartom pa se je pokazal sonček v vsem svojem blišču. In tukaj je nastopla prva lekcija zame. Na naslednjem maratonu si prinesi s sabo tako dolge kot kratke hlače. V 3/4 sem se namreč skoraj stopila od vročine.
Bližal se je štart. Z Vanjo in Sašo smo v spremstvu mojga moža odšle na štart, kjer smo se srečale se z Martino in Edijem. Pa so nastopli prvi živčki, ker sem se zavedla, da grem v praktično še neznano dolžino sama. Ampak ob množici tekačev, te misli hitro odbrzijo in že smo tekli. Poslovim se od Vanje in Saše ter odbrzim naprej. 1km…2km…3km… moje ustnice so se pa vedno bolj leple od suše. Omg vročina… do Lipice in prve postaje sem prišla kot ena izsušena kamela. Z vsakim nadaljnjim kilometrom pa sem si začela odštevat… še samo 2x toliko… še 1.5x… še samo pol… na 10km sem imela kar zadovoljiv rezultat, 55min… grem dalje… pri 16km pa se mi pojavi bolečina v gležnju, ki pa je z mislijo ” Katja nič te ne boli, nič!! Ti samo teci!” kmalu prenehala. Pri 20. km sem vedela, da sem že skoraj konec. V mislih sem videla Vanjine besede: “Boš videla, jaz bom ta glavna navijačica zate! Pa glej da se nasmeješ za sliko” in res je blo tako. Za sliko sem se res potrudla nasmejat. Vanja pa se mi je za zadnjih par metrov pridružila na progi. In ko sem ji že hotla rečt Vanja js ne morem več, mi pred tem pribije Katja stisn…še mal… in res. Energija. Šprint do konca… in cajt 02:02:31… uspel mi je…
Hvala Vanja še enkrat za motivacijo, da sm se sploh prijavla in hvala ti za vzpodbudo. Super prijateljica si rada te imam.
SLIKE
(Vanja, Katja, Saša, Martina, spletna stran organizatorja)
REZULTATI
10 km
Saša 1:14:51
Vanja 1:14:51
21 km
Katja 2:02:31
Martina Z. 2:15:38
Edi 2:15:38