Zima nam je nasula snega, v planu treningov so bili vzponi, kar je pomenilo, da smo se gamsi odpravili v hribe.
Štartali smo v Tremerjah in po dobrih desetih minutah zagrizli v strmino. Hitro smo se dvigali po ozki stezi in blato je kmalu zamenjal sneg. Še malo višje smo si nadeli gamaše, saj smo še precej pred vrhom Maliča gazili do kolen. Megle so se dvignile in razgledi proti vzhodu (na Tovsti vrh in še dlje) so bili vedno lepši. Po dobri uri smo prisopihali na vrh Maliča. Na vzletišču za jadralne padalce se nam je odprl razgled še na jug. Tu smo srečali prve pohodnike, ki jih je bilo na poti proti Šmohorju vedno več. Kot majhni otroci smo se podili po visokem snegu vse do doma na Šmohorju. Tu nas je premamila vroča juha. Nekatere gobova, nekatere goveja. Čakala nas je še pot nazaj v dolino. Ker nas je vodil Igor, smo vmes zavili še na Slomnik in šele nato nazaj v Tremerje. Eni gamsi so malo preklinjali sneg in vzpone, pa govoril, da ne grejo več z nami, drugega hujšega pa ni bilo.
Kosilo je bilo tisti dan nekoliko bolj pozno, a nič ne de, za nami je bilo čudovito zimsko dopoldne.
Saša