Prvi spomladanski piknik je že tradicionalno, tokrat četrtič pri Janezu. Vreme se nam še nikoli ni izneverilo, gamsja druščina pa tudi ne. Eni so prišli peš (Edi in Martina), drugi s kolesom (Andreja), tretji pa z avtom. Tudi hamburgerji so bili tradicionalno dobri, le v čudnih barvah, smo menili nekateri. Kač letos ni bilo na vidiku, sosed je že pokosil travo in z malo pomoči smo našli tudi Gamsjo trto. Ker je bilo vsega dovolj in da bi naredili še prostor za torto, smo jo mahnili na krajši pohod proti Simonini gorci. Tokrat z ljudmi, ki so znali njeno klet tudi odkleniti 😉.
Po povratku je bil čas za čestitke tistim, ki so praznovali pred kratkim in Igorju, ki je slavil ravno na dan piknika, zato torta ni smela manjkati.
Ko je že padal mrak, smo pomagali pospraviti, da bi nas Janez naslednjo še povabil in se počasi, počasi odpravili proti domu.
Saša