Valencia – 2016

Spomladi je padla odločitev, da greva na maraton v Valencio. Za cel avtobus se nas je nabralo pri ŠD Maratonc. Tek je bil v nedeljo, mi smo se v Valencio odpravili v četrtek. Povsem dovolj še za spoznavanje mesta. Po dva in pol urnem letu iz Trsta, nas je v Španiji pričakalo toplo jesensko sonce in temperature okrog 20 stopinj.

V petek smo šli najprej po štartne številke in na tekaški sejem. Vse skupaj je bilo organizirano v Ciutat de les Arts i les Ciències, čisto ob zadnjih metrih naše nedeljske preizkušnje. Popoldne smo si ogledali še Oceanografic in se odpeljali proti plaži na pozno kosilo.  Nekateri so se vrgli v morje, ki je imelo približno 19 stopinj, drugi smo si samo malo namočili noge.

V soboto smo se odpravili proti staremu delu mesta, si ogledali bikoborsko areno, pošto, katedralo, se po 207 stopnicah povzpeli na 51m visoki stolp El Miguelete, si ogledali obrambna stolpa Serranos, nakupovali spominke. Pozno kosilo smo si privoščili na obrobju starega mesta. Najbolj zagreti smo si pozno popoldan ogledali še tretji najstarejši nogometni stadion Mestalia, kjer domuje FC Valencia. Nato pa v hotel in pripravit vse potrebno za naslednje jutro.

Po zgodnjem bujenju in zajtrku, smo se ob sedmih v temi zbrali pred hotelom. Ko smo bili pol ure kasneje na štartno ciljnem prostoru, se je nebo šele barvalo v rožnate barve. Vreme nam je bilo naklonjeno. V petek in soboto sončno in okrog 24 stopinj, nedelja oblačna z največ 16 stopinjami. Garderobo sva hitro oddala, saj je bila učinkovito organizirana, potem pa v štartne bokse. Tudi ti zelo dobro označeni, barva tvoje štartne številke pa je določala, kam se lahko razvrstiš. Bolj kot se je bližala ura štarta, bolj so se boks polnili. V zadnjih vrsta štarta sploh nisem videla.  Štart točno po urniku, zaželimo si dober tek in gremo. Veliko navijačev je bilo ob progi, navijaških skupin, ki so te ponesle malo hitreje, čeprav si misli, da ne zmoreš več, postojanke dobro organizirane. In po 42 km po vodi do cilja. Vamos Igor! Venga Sasa!

To je to, Igorjev prvi, moj četrti.  Super. Še bova šla na kakšen velik maraton, ker so prav posebno doživetje. Od začetka, do konca. Praga, prihajava.

Saša

SLIKE

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja