Drugo soboto v januarju smo se podali na pospešeni marš po novozapadlem snegu iz Celja preko Dobrne in Paškega Kozjaka do Socke.
Celotna tura je dolga krepko čez 35 km. Jaz sem se iz previdnosti skupini raje priključil v Šmartnem, kar se je na kraju izkazalo za kar pametno potezo. Ker Edi, njegov brat, Marko in Gorazd so imeli takšen tempo hoje, da jim ne moreš sledit.
Z Igorjem sva si za to delala družbo ponekod manj, večinoma pa bolj od zadaj. Prvi postanek je bil v Dobrni na čaju, potem je sledila malica pri Viliju, malo pred domom na Paškem Kozjeku. Tukaj je bil spet počitek pred naskokom na greben proti Basališču in nato spust po celcu do Edijeve rodne domačije. Tukaj nas je prijetno presenetila njegova mama s pravim okusnim domačim kosilom in domačo kapljico. Kako je vse teknilo.
S fotk se vidi, kakšno srečo smo imeli z vremenom, dan prej je pa snežilo kot noro.
Ta pohod je bila Edijeva zamisel, ki je bila pogojena s tem, da mora pred tem snežiti, kar se je tudi zgodilo. To je pohod že z nekaj letno tradicijo, tako, da naslednje leto, ko bo kaj snega, se bo tura zagotovo ponovila. Če se bo skupini priključil še kak Gams, bo pa toliko bolje.
Janez
