Očitno navdahnjeni z Edijem in Gregorjem ki sta teden prej tekla z Celja do Logarske, so si štirje gamsi naslednji vikend zaželeli, da naredijo dolgi tek, tak čez 30 km.
Zgodaj zjutraj, čisto prezgodaj, bi rekel Boštjan, smo se zbrali v Novi vasi. Štirje tekači in dve spremljevalki na kolesu. Dogovorili smo se za pot do Šempetra in postanke vsakih 5 km. Pot nas je vodila na Lopato in proti Ložnici, mimo Gotovelj, Šempetra, Vrbja, Žalca, Levca in nazaj v Novo vas.
Z Adriano sva se vozili malo za njimi, pa pred njimi, pripravljali in pospravljali postojanke… Bili so zelo složni in tekli v lepem pogovornem tempu vse do Šempetra. Robi je imel celo čas za vice in predvajanje partizanskih koračnic. Proti Vrbju je pogovor zamrl in malo naprej od Petrovč so vsi štirje že rahlo preklinjali. Janeza, ki nam je prihajal nasproti, smo zgrešili, Robi je v Levcu preklopil na hojo. Potem pa Martina ugotovi, da smo že čez tridesetko. Jupi!
Sonce vedno bolj pripeka in hvaležni smo za zgodnji štart. Po skoraj 33 kilometrih smo spet na začetku. Najprej Boštjan in Martina, potem Nejc in kmalu še Robi. Utrujeni, a zadovoljni. Tudi jaz, da smo skupaj premikali meje, predvsem tiste v glavah.
Saša