Radenci so bili v vseh pogledih tradicionalni. Vreme tu nikoli ne razočara, pa čeprav Vanja pošilja prošnje v nebu. Je bila premalo konkretna glede časa, tako da je od njenih prošenj nekaj kapelj imel na progi le Gregor.
Gamsje vrste so bile malo zdesetkane, pa nič zato. Uživali smo v vzdušju že na poti, ko smo se 4 gamsovke in en gamsji mladič zjutraj stlačili v avto. V parku v Radencih je sledilo obvezno skupinsko slikanje in obvezno stanje v vrsti pred WCjem. Vsako leto ugotavljamo, da bi lahko kakšnega še postavili zraven. Tako smo spet šibali na štart, ki pa je vseeno dovolj blizu, ljudi pa ne preveč, da se gamsje majice hitro najdejo.
Vsak po svoje smo se borili s kilometri in s soncem in se potem počakali v cilju. Na terasi hotela nam je letos celo uspelo dobiti mizo, da smo nekaj skupaj pojedli in popili. Eni so ostali na otroških tekih, eni so bili že na progi, ko se je naša peterice v rahlem dežju že odpravljala proti domu.
Fino je bilo, kot vedno v Radencih.
Saša
42 km
Gregor 4:16:26
21 km
Boštjan 1:52:36
Vanja 2:26:50
10 km
Simona R. 1:01:12
Polonca 1:01:16
Simon 1:03:00
Saša 1:06:17
Andrej 1:19:34
5 km
Filip 25:09
Martina R. 25:23
Maj 28:35
Luka G. 38:01