Nočna 10ka Bled – 8.7.2017

Medtem, ko so eni uživali na zasluženih počitnicah, smo šli štirje gamsi 8.7.2017 na Bled. Na že 11. Nočno 10tko v odlični organizaciji Društva vitezov dobrega teka.

Tokrat sva na Bled prišla šele popoldan, se parkirala na enem od organiziranih brezplačnih parkirišč in se z minibusom odpeljala do prireditvenega prostora. Tam seveda najprej zagledava Igorja, kar ni posebej težko. Pozdravimo se in zaželiva mu, da gre vse skupaj gladko. Na stojnici sva prevzela štartni številki in pozdravila Mitjo, da sva mu čestitala za nedavni Ironman. Prevzela sva darilno vrečko in zložljive palice. Spet darilo, ki bo prišlo prav. Sprehodila sva se med stojnicami in pozdravljala tekače, s katerimi se poznamo s tekaških dogodivščin ŠD Maratonc. Nazadnje smo bili skupaj v Pragi. Koliko znanih obrazov je na enem kupu. Ker sva imela še precej časa in da sva napolnila zaloge energije, sva se sprehodila do slaščičarne in si privoščila blejsko grmado. Ta kalorijska bomba pa res mora zdržati do teka.

Po kakšni uri ležernega posedanja, sva se odpravila proti parkirišču. Na poti sva srečala še nekaj prijateljev in znancev. Ker čas kar ni hotel nikamor, sva na travniku za avtom še malo poležavala v travi. Malo pred osmo pa je vendarle bil čas, da se pripraviva in odideva do prireditvenega prostora. Tokrat kar peš, da se še malo ogrejeva. Tam smo se dobili z Martino in Edijem, se poslikali za spomin in spletno stran, nato pa počasi na štart. Uradno smo se zbrali kar 3003 tekači iz kar 21 držav. Marko je na štartu skoraj izgubil glas, ko pa je imel toliko za povedat.

Na štartu je še sijala polna luna, ki se je kmalu skrila za oblake. Med tekom so strele nekje nad Bohinjem parale nebo. Z Martino sva štartali v 2. valu, Igor in Edi v prvem. Gneče je bila precejšnja, nekje po prvem kilometru pa se je kolona razpotegnila in lahko sem tekla v svojem ritmu. V hrib, pa mimo cilja, pa mimo štarta, pa še enkrat v hrib. Mislim, da so se mi vsi tisti intervali v hrib kar poznali. Samo še dol in malo po ravnem, pa se bila v cilju. Mi je letos veliko hitreje minilo kot lani. Postavim se v vrsto, da dobim svojo vilico okrog vratu, potem pa še v vrsto za garderobo. Vmes začne deževati, a nič zato, je prav prijetno. Igor me čaka pod streho, preoblečem se, potem pa hitro po zasluženo kremšnito.

Malo se skrivamo pred dežjem, potem pa vendarle poneha. Vsi štirje napadem še več kremšnit in okrog enih se poslovimo. Martina in Edi ostaneta tu, midva pa sva ob pol treh že nazaj v Celju.

Naslednja leto prideva spet. Da nadoknadiva za tista leta, ko Nočne 10ke še nisva poznala.

Saša

SLIKE

10 km
Igor 49:20
Edi 53:37
Martina 58:54
Saša 1:05:22

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja