Mali kraški maraton – 25.3.2018

Letošnja zima je zdesetkala gamsje vrste, tako da se nas je zjutraj proti Sežani odpeljalo samo pet. Dolga in neprijazna zima, ki nas je obdarila s snegom, nizkimi temperaturami in boleznimi, je poskrbela tudi za to, da smo množično nižali cilje in spreminjali razdalje. Januarja smo se tako štirje namenili teči na polovički in le Nataša na 10ki. No, danes ob devetih zjutraj je le še Barbara vztrajala na polovički, Vanja, Nejc in jaz pa smo vsak s svojim izgovorom presedlali na 10ko.

Zjutraj je bilo v Celju hladno in oblačno, malo po Lomu pa nas je pozdravilo sonce in vztrajno višalo temperature. Burja je bila letos bolj burjica, toliko, da smo vedeli, da smo na kraškem. Prevzeli smo številke, tuhtali o tem, kako naj se oblečemo, obiskovali WC.

Malo pred enajsto smo bili na štartu. V množici je bilo prijetno toplo, zaželeli smo si dober tek in gasa. No ja, eni bolj, eni manj. Z Vanjo sva jo ubirali bolj počasi, to so bili moji prvi kilometri v letošnjem marcu. Se mi je zdelo, da vse teče mimo naju, midve sva bili pa čisto tiho in na rdečih obratih. Se je pa to kmalu obrnilo. Bolj kot se je pot postavila navzgor, več jih je zaostajalo za nama. Sonce je prav prijetno grelo, o pomladi pa v naravi niti duha niti sluha. V dobre pol ure sva bili na Orleku, nato pa le še nazaj proti Sežani. Malo se je vleklo, malo so noge pekle, malo je pihalo in občasno se je cesta postavila malo bolj pokonci. Pa sva brali napise ob poti, pa je šlo lažje. Čez železniško, kjer je Vanja lovila magnetek po cesti, potem pa gasa v cilj, kjer sta naju Nataša in Nejc že čakala. Lonček čaja in pest piškotov, pa je bilo vse pozabljeno.

Preoblekli smo se, pojedli joto in ugotovili, da bo treba počasi proti cilju. Nismo dolgo čakali, ko smo na ovinku zagledali gamsjo majico. Barbi gre. Je šibala proti cilju kot bi ji burja v hrbet pihala. In prve besede, gremo jest! Pa smo ji šli družbo delat. Potem pa nazaj proti Celju. Tu je bilo dobrih 6 stopinj manj in oblaki so prekrivali nebo. Pa ne za dolgo, saj je popoldan posijalo sonce. Smo ga mi pripeljali s sabo iz Sežane.

Super je bilo, odličen trening, če drugega ne, lep dan, pa super gamsja družba. Drugo leto ponovimo.

Saša

SLIKE

21 KM:
Barbara 2:09:13

10,4 KM:
Nejc 57:35
Nataša 59:38
Vanja 1:12:38
Saša 1:12:38

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja