24. Ljubljanski maraton – 27.10.2019

Ko sva z Vanjo že spomladi enkrat hodili proti Anskem vrhu, mi je razlagala, kako se je prvič podala na 42km… priznam da sem bila še 2meseca pred tem trdno prepričana, da so tisti, ki to pretečejo stroji… ok si rečem. Morda čez nekaj let pa tudi jaz poskusim… potem je kmalu padla prva 21ka… pa mi reče V: “če zmoreš 21, pa tudi 42 lahko. Bova mi2 natrenirali še glavo takrat, ko se odločiš. 21 se teče z nogami, 42 pa predvsem z glavo.”… za nekaj mesecev opustim misel in se podajam na 21ke…

Potem pa Saša pošlje mail o prijavi na Lj maraton… stran sem obiskala kar nekajkrat…pa se odločala med polovičko ali celoto… pa me v enem trenutku prime, označim 42km, prijava in čao bella. “Zdaj nimaš kaj več razmišljat, ti to zmoreš” si rečem v mislih. Boš pač malo stisnila zobe od bolečih mišic pa bo…

In že je prišel dan D. Peljem se v družbi Vanje, Simone, Saše in našega voznika Luke. Odličen mlad šofer. Pot je potekala gladko. Pred Telekomom parkiramo, počakamo na prve, da se preoblečejo in se odpravimo na ogled prizorišča. Tekači na 10km so začeli prvi. Z Vanjo poveva, kje približno bova stali, navijali in posneli kakšno sliko. Počakava, da odtečejo mimo, potem pa sva se sprehodili do Vzajemnine garderobe. Tam pustiva torbi in nato pa smo se z preostalimi Gamsi na daljši razdalji dobili še na pijači. Čas je, da se preoblečemo.

Začne me stiskat v želodcu. Pa hitro odmislim slabost in hodim pogumno za Vanjo proti štartu. Postaviva se v cono 4:15:00, pojeva še tisto čokoladico, ki so nama jo potisnili v roko pred vstopom v cono. Je kar prijala…

ŠTART… tečeva prvih nekaj km s tempom okoli 6min/km… po cca 10km pa začneva upočasnjevat. Pogledujem nazaj, vidim da Vanjo nekaj muči. Pove, da se ne počuti dobro in da kar naj grem naprej. Pa ji rečem če sva prišli skupaj, bova se skupaj končali. Ok. Malo hodiva…tečeva… pri 18km mi Vanja že 4. reče naj grem naprej. Da ona se poigrava z mislijo, da gre pri 21dol… ti to resno?? Kaj pa najine priprave, debate… za ene 2 sekundi sem bila kar malo razočarana, ampak ko sem jo videla, kako z bolečino teče, sem bila jezna nase, da sem jo tako priganjala. Vprašam če bo ok, odvrne da bo in mi zaželi srečo v naprej. Zadere se za mano “pa teci z glavo”… šibam naprej…kmalu se je proga začela z usmerjanjem deliti na tiste, ki končujejo in nas, ki gremo dalje… po barvi številke me usmeri desno… slišim komentatorja v cilju in si mislim “o, Katja kako si ti nora, namesto da bi si čez 2minuti v cilju privoščila eno mrzlo pivo, se podajaš na še enkrat tako dolgo pot”.

Pri enih 23km ujamem zajčka za najino cono, švignem mimo… vsaka okrepčevalna postaja je še kako dobrodošla. Pri cca.30km začnem upočasnjevati tempo. Telo je že utrujeno. Morda sem pa malo pretiravala s tempom. Ampak zgrizla bom še teh 12…

Pri 35km dohitim Barbaro, ki pa mi hitro uide dalje. Ko jo gledam v hrbet, kako se vedno bolj oddaljuje, pa me zagrabi dihalna stiska. Kot bi se mi nekdo usedel na pljuča. Ne pridem do sape. Hočem odnehat. Ustavim se. Začnem hoditi in roka mi sama poseže po telefonu v torbici. Pokličem domov, da slišim njegov glas. Pravi da navijajo, da spremljajo moj rezultat in da naj stisnem do konca. In pride energija za nadaljevanje poti. Pljuča se mi odprejo, zadiham in se odločim za lahek tempo z vmesno hojo. Zadnja 2km sta se vlekla, da sem mislila, da se ne bo nikoli končalo. Ampak glas komentatorja je bil vedno bližje, ob progi vedno večja in glasnejša množica… tečem še po ciljni ravnini, ko zagledam moje Gamse, kako navijajo, in vem da sem zmagala. Zase…

Na cilju sem dohitela Natašo. Ena za drugo sva prispeli do razdeljevalk kolajn in se zagnali po zasluženo finišerko. Brez te pa ne bi šla domov. V množici najdem Vanjo in se od sreče v njenem objemu zjočem kot majhna deklica.

Po celi preizkušnji, ko sem imela čas razmisliti o tej dogodivščini, zdaj še posebno globoko spoštujem vse maratonce in ultra maratonce. Še bolj pa imam globoko spoštovanje do sebe, svojega telesa in uma, ki sta v manj kot enem letu premagala trd zid mišljenja, da nisem sposobna preteč več kot 10km…

Že delam plane za nove, daljše in napornejše podvige v prihodnjem letu…

Katja

SLIKE
(Vanja, Katja, Saša, Luka, Siol.net, Blaž Vošnjak, Brigita Petek, Anže Česen, Janez, Jože Opeka, Željko)

REZULTATI

42 km
Boštjan           3:57:01
Gregor            4:08:37
Željko              4:16:00
Barbara          4:36:59
Katja               4:37:31
Nataša            4:39:40

21 km
Janez               1:54:54
Mojca S.          2:14:11
Tadeja J.          2:18:45
Vanja              2:25:34

10 km
Martina Z.        49:16
Edi                      53:34
Simon                59:04
Simona T.       1:00:12
Maja               1:02:34
Luka                1:13:53
Saša                 1:53:53

Leave a Reply

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja