Na minulo Martinovo soboto se nas je petorica Gamsov odpravila na trail K2. To je krožna tura iz Griž na Hom – Kamnik – Mrzlico – Gozdnik – Bukovico in nazaj v Griže. Kot piše v razpisu jo lahko prehodiš kadar koli do konec tega leta. Po nekaj odlašanjih zaradi vremena je padla naša odločitev ravno na ta dan.
Vremenska napoved za soboto je bila dokaj negotova. Toda zjutraj je le nehalo deževati in okoli pol desetih dopoldne smo se pripeljali v Griže. Po vseh okoliških hribih megla skoraj do nižine, ko smo se ozirali na okoli nič kaj obetavno. Toda mi smo bili odločeni, da štartamo in smo bili za to tudi nagrajeni z občutki katerih se bomo še dolgo spominjali.
Štartamo, začetni tempo je bil zagnan, mimo Homa in preko Kamnika smo brzinski, tako, da smo po manj kot treh urah hoje že na Mrzlici, se preoblečemo ter si privoščimo malico in topli čaj. Hitro spakiramo in evo na terasi pred kočo naletimo na druščino iz skupine Radost na čelu s Podgoršek Andrejem, ki so tudi prišli na okrepčilo na isti turi.
Proti Gozdniku šibamo, s tempom ni težav, čeprav se vzpon na vrh do bivaka že kar vleče, ja samo v dobri uri smo pri njemu, Kratka pavza za požirek in spet naprej. Od vrha se spuščamo po dobro sledljivi stezici do dveh vikendov kjer nas čaka prva točka kjer sem v dilemi kam naprej. Edi me je predhodno opozoril, da moramo kar naprej na travnik, da pridemo do markacij. To njegovo opozorilo si nisem dobro zapomnil in smo jo mahnili levo po kolovozu, ker sem imel občutek, da smo na pravi poti. Hvala bogu, da je Žiga kot najvišji med nami opazil spodaj v gozdu markacijo, kjer se je pot iz naše desne usmerjala v levo proti dolini. Na tem dokaj strmem spuščanju nas prehiti Podgoršek s svojo skupino in nam tudi hitro uidejo izpred oči.
Skoraj smo že v dolini in se približamo Zabukovici, ko Aljoša nagajivo predlaga zakaj ne bi šli še na Kotečnik, ki smo ga imeli na desni strani. Takoj mu odvrnem, da se lahko poda na njega po tem ko pridemo na Bukovico, šment ti presneti kako je zagnan. No končno na križišču tabla za Bukovico, kjer piše še 50 minut. Na Bukovico sem šel tokrat prvič, ker je prvotno cesta speljana na desno in se za tem obrne v drugo smer proti vrhu je bil naš čas do koče skoraj tam, tam kar je pisalo na tabli. Pri koči zopet krajši postanek za odžejat in nato po široki stezi polni korenin še zadnji spust v Migojnice in po cesti v lahkotnem teku v Griže do gostišča Pri zibiki kjer smo zjutraj štartali na trail. Cilj, da se vrnemo še po svetlem je bil dosežen.
Veseli in polni lepih občutkov si čestitamo za uspešno turo in že takoj načrtujemo kam se podati naslednjič na podoben izziv. Po možnosti tudi v kaki razširjeni gamsji zasedbi. Še en krat hvala lepa vsej druščini za prijetno družbo in vzdušje, ki je bilo s tem sproščeno.
Da ne pozabim omenit, hvala za fotke, ja tista od Žiga, ki smo jo poimenovali nebeška hoja je pa verjetno špica vseh.
Janez
SLIKE
(Žiga, Željko)