Namesto odpadlega Knap traila smo se Grega, njegov prijatelj Blaž in moja malenkost odpravili v nedeljo na Novoletni SLOTRAIL v Rakov Škocjan. Edi in Martina sta ga prvotno tudi imela v planu, samo so jima potem Edijeve težave s počutjem to žal preprečile, škoda. Na voljo sta bile dve razdalje. Grega in Blaž sta se prijavila na 45 km, jaz pa na krajšo 18 km.
V nedeljo zjutraj je bilo potrebno kar hitro vstati tako, da smo bili že okoli 6h na prizorišču. Prevzamemo štartne številke, z Blažem spijeva po en čaj, potem sta se pa dolgoprogaša že začela pripravljati za štart na daljšo razdaljo, ki je bil ob 7h. Minute so hitro tekle jaz si med tem še privoščim običajni zajtrk in že se je slišal glas organizatorja, da se naj skupinica kakšnih četrt stotnije tekačev zbere pred hotelom kjer je bil štart. Sledi par napotkov s strani organizatorja in že se poženejo tekači v temačno jutro, ker ob sedmih še kar nekaj manjka do zore. Temperatura je bila tam okoli malo pod ničlo, tako, da glede na datum dokaj ugodna za tek.
Jaz si potem v jedilnici hotela privoščim kake pol ure dremeža in počasi že prihajajo tekači za krajšo razdaljo. Odzunaj se zdani in si ogledujem kje smo to sredi gozda, samo makadam cesta pelje mimo. Čas hitro teče, preoblečem se v tekaške cunje in že sledi ritual s prvega štarta izpred dveh ur. Zanimivo nimam pravega občutka, da sem pred štartom teka, menda me je vpliv neznanega okolja toliko prevzel, res nekaj neobičajnega. Ponavadi vedno premišljujem kako bo šlo, a tokrat je drugače. Polovica stotnije tekačev štarta. in se preko ceste poženemo v blažje klance do prvega km kjer se po gozdni cesti usmerimo proti smučišču Kalič. Rahel naklon po makadamu ne predstavlja kakšnih težav pri tempu. Ko pridemo, do smučišča se pa strmina začne kar lepo dvigovat. Tu se je kolona tekačev še bolj raztegnila kot je bila prej. Druga polovica na smučišču me spominja na Zimsko ligo na Mb Pohorje pod Bellvijem, kjer je za spoznanje še bolj strmo. Nekako vsak po svojem prisopihamo do vrha. Za nami je 5 km in pogled na uro, ki kaže manj ko 50 min. od štarta. Le kaj za vraga sem zjutraj pojedel oz. prejšnji dan na kolinah😁. Ja frišna pečenka je zakon, samo v tekaških formulacijah je menda glih obratno. V glavnem prijetno sem bil presenečen kako mi gre. Prej sem računal, da mi bo ta breg vzel več časa kot se je dejansko izkazalo.
Na vrhu nas rdeče zastavice obrnejo na gozdno cesto, ki je omogočala skoraj 3 km prijetnega teka v rahlem spustu. Tempo 5,30 me obdaja s prijetnimi občutki,
sonce lepo sije v obraz, na momente kar moteče, ker sem pozoren na zastavice ob robu. Tako prišibam do mesta kjer me belo rdeči trak usmeri levo po strmini navzdol. Pri dobrem km takšnega spuščanja je bilo potrebno maksimalno paziti na podlago, ker je steza potekala med gladkimi skalami, polno grušča in listja. Vsak moment bi lahko priletel na ta zadnjo, pohodniške palice so mi tukaj v veliko oporo. Počasi se strmina unese in že sem pri okrepčevalnici na 9. km. Na mizici kjer je bilo ravno prav vsega, se odžejam, še piškotek in pičim dalje po razgibanem terenu malo gore malo dole.
Na desni se pojavi modrina Cerkniškega jezera in bolj levo od njega pogled na Slivnico. Malo računam čas in si mislim Grega in Blaž sta že sigurno čez njo in se približujeta drugemu vzponu, menda sta potem omenjala neko špičko s kar zahtevno strmino. No tudi Slivnica ni bila mačji kašelj. Po travnatem terenu, ki je kot daljše obrobje jezera se lahkotno teče, sonce že prijetno greje, tako, da bi lahko rekel kar rahla uživancija. Kar hitro sem na križišču pred Dolenjo vasjo kjer je do cilja še 6 km. Na tem delu smo tekači že zelo razredčeni, skoraj dohitim enega pred mano, ki je malo upočasnil tempo, no kmalu za tem pospeši in ga že nisem več videl pred sabo.
Ko nimaš nikogar pred sabo moraš biti pozoren na rdeče zastavice, ki te usmerjajo v pravo smer. Kmalu zapustim makadam cesto in se po gozdnem kolovozu in stezicah približam Zelškim jamam, ki so kakšen km pred ciljem. Pogled čez ograjo v globino je zanimiv, kar zastrašujoč, Raka se ne vidi. Še malo naprej po stezici pa se že slišijo glasovi na cilju, kjer so glasno pozdravili prihod tekača pred menoj. Na koncu rahel klanček in že sem tudi jaz pred hotelom kjer manjša skupinica pozdravi moj prihod v cilj. Seveda so bili občutki čudoviti, za menoj je bila proga, o kateri sem razmišljal kako bo zahtevna, ko sem se prijavil na trail. Drži pa, da ni bila tako težavna kot lani ob takem času na Knap trailu. Moja pričakovanje glede proge je bilo doseženo.
Kar se tiče razmer na trailu smo imeli res srečo, jutranja temperatura še ravno pravšnja, ni bilo prehladno, brez vetra, teren pomrznjen, ni bilo blata niti snega. Na določenih odsekih bi lahko bilo v nasprotnem sigurno mnogo bolj zahtevno.
Po prihodu v cilj se hitro preoblečem, spijem čajek, pa eno pivce, ki paše kot že dolgo ne, pol še pa porcija mineštre. Izmenjam nekaj komentarjev z nekaterimi ostalimi tekači, ki so bili tudi polni zadovoljstva. Srečam tudi znane obraze z lanskega Knap in KBK traila, kdo bi rekel, da se bomo srečali tukaj v tej divjini.
Ura spet kar hitro teče in grem pogledat na ekran, kjer se je ves čas spremljalo dogajanje na kontrolnih točkah ta dolge trase. Vidim, kdaj sta bila Grega in Blaž na 28. km in potem kar kmalu, ko sta bila mimo 39. km. Grem na teraso, da ju kmalu pričakam in pozdravim, ko nasmejanih obrazov prideta do cilja. Še enkrat čestitke obema. Pri njima se je takoj videlo, kako dobro sta pripravljena, znakov utrujenosti po 45 km ni bilo opazit, mogoče rahel pot na čelu in občutek, da jima bo po mineštri pasal kakšen hmeljev napitek, kar se je potem tudi zgodilo. Ob tem pa sta veselo pripovedovala, kaj se je dogajalo na njuni trasi.
Po razglasitvi najboljših na 45 km se prizorišče začne hitro prazniti in tudi mi trije se odpravimo nazaj proti domačem kraju. Zahvalimo se organizatorju za vzorno pripravljen trail in se poslovimo z željo, da se še kdaj srečamo. Med vožnjo je Blaž s svojimi zgodbami s tekaških dogodkov poskrbel, da nam je vožnja hitro minila.
Še enkrat hvala obema za prijetno družbo in vzdušje. Ostali bodo lepi vtisi na ta dan in upam, da še kdaj skupaj ponovimo kaj podobnega v razširjeni gamsji druščini.
Janez
SLIKE
(Janez, Gregor, spletna stran organizatorja)