Ko sem se v nedeljo zbudila in pogledala skozi okno v sivo in žalostno nebo, je bil moj namen prej greti kavč, kot pa tek z namenom kot ima Vege tek slogan.
A če veš, da te čakata dve tako odlični Gamsovki, kot sta mene, pač storiš, kar se mora. Z Natašo in Simono R. smo se dobile na Špici, kjer je bil start in cilj teka. Kmalu smo ugotovile, da smo prišle po “kokošje” (beri, brez magnetkov, oblačil za preobleč,…). Vendar so prijetne temperature in srečanje poznanih tekaških prijateljev (in fotkanje seveda) poskrbele, da smo na start prišle, kot se spodobi: ogrete, nasmejane in pripravljene na prijeten tek.
Malo pred startom se je prismejala še Saša in pričel se je projekt “najdi Janeza”, da se mu pove, da je potrebno teči po levi, da nas Saša ujame v objektiv. Projekt ni uspel (je Janez v sredo pojasnil, da ga ni bilo; moraš mislit ).
Start je bil hiter, okoli 130 tekačev se je zapodilo proti cilju, kot, da jih kaj lovi. Midve s Simono sva se postavili bolj na rep, da naju je Saša lepo poslikala. Stopničk sva vedeli, da ne bo, imava pa zato fotke.
Proga je nam Gamsom še kako poznana in bi jo verjetno lahko odtekli miže, zato o njej ni za izgubljati besed. S Simono sva odtekli mali Vege ali 6,2 km kar je bilo čisto dovolj za predzadnji trening pred Atenami. Nataša pa se je pogumno pognala na velikih 11,1 km (kot iztek po ljubljanskih 42).
Tudi v cilju nas je čakala Saša, pofotkala, kot se spodobi. Potem pa je bilo treba nadoknadit tekočino. Tu smo si vzele za vzgled Robija in zaključile druženje z velikim mešanim v kriglu
Bilo je prijetno druženje, smeh in tek. Skratka nedelja, kot se šika.
Vanja
6,2 km
Vanja 37:49
Simona R. 37:50
11,1 km
Nataša 1:04:02